Barve prijateljstva
Z razgledom na vzhajajoÄe sonce in bližnje bloke ter cerkev smo zaÄeli drugo jutro naÅ”ega obiska BukareÅ”te. MoÄnemu zajtrku je sledil sprehod do dvorane naÅ”e primarne dejavnosti popotovanja. Namesto razteznih vaj smo se lotili popravil na robotu in pokanja prstov z udarjanjem tipk na tipkovnici. Prilagajanje nastavitev tipk igralnega ploÅ”Äka voznikovim željam in izdelava avtonomnega delovanja robota sta zaposlila programerski del ekipe do priÄetka inÅ”pekcij in kvalifikacijskih iger. Pregledu robota je sledil zagovoru naÅ”ih vÄerajÅ”njih pisnih del, ki je bil zaÄinjen s priimkom naÅ”ega biatlonca in delnim razpadom samega robota. Za tem smo pa bili deležni tudi preizkusa delovanja robota na igralnem polju, pri Äemer nas je oviralo delovanje avtonomnega dela. Z manjÅ”imi popravki smo uspeÅ”no prestali preizkus in se osredotoÄili na naslednje izzive, kljub prepovedi spreminjanja robota. SreÄa je bila na naÅ”i strani in naÅ”o prvo tekmo premaknila na drugi dan, kar nam je omogoÄilo uvedbo popravkov. Delovanje robota je bilo stabilizirano in dvižni mehanizem je bil izboljÅ”an glede na naÅ”e zahteve. NaÅ”a nastopajoÄa ekipa ā David T. (voznik), Ana (sovoznica), David Z. (coach) ā so se prvi dan udeležili sestanka, ki je bil namenjen razÄiÅ”Äevanju možnih nejasnosti in ponovitvi pravil. Vodja ekipe David T. je tudi pravoÄasno stopil do naÅ”ih sotekmovalcev na modri strani in se pomenil o sami strategiji igre, ki jo bo naÅ”a dvojica robotov želela izvesti.
NaÅ”a prva kvalifikacijska igra (Å”tevilka 16 na senzamu) je bila igrana v sodelovanju z ekipo CYB3RG0DS (#22998), ki se jo konÄala z zmago naÅ”e alianse z rezultatom 107 proti 89. Z obilo veÄ obÄutka za samo igro (in upravljanje robota) smo se vrnili k preostanku ekipe in se nemudoma lotili potrebnih popravkov, kmalu za tem pa tudi ponovno kovanje strategij.
Z vmesnimi poÄitki in sprehodi tekom katerih smo Älani ekipe VegaMind spoznali nove ljudi in ustvarili prijateljstva. NaÅ”i najboljÅ”i prijatelji so bili sprva kar naÅ”i sosedi, ekipa BrutForce (#22941). Tekom spoznavanja smo bili preseneÄeni nad Å”tevilom Älanov/-ic nekaterih ekip, ki je seglo tudi do 17 brez mentorjev. Barvitost, logotipi, darila in manjÅ”e debate so krasile hodnik, ki je vodil od vhoda v stavbo do srediÅ”Äa dogajanja. Med ekipami smo sreÄali (in spoznali) svetovne prvake tekmovanja FTC sezone 2021/2022 ā Delta Force. Njihov robot je bil vsekakor izstopajoÄ in je deloval s pomoÄjo mehanizma podobnega žerjavu. Postali smo tudi dobri prijatelji z nekaterimi Älani ekipe CSH, predvsem pa nihom govornikom Cristiejem, saj je le on rade volje prihajal do nas in se pogovarjal.
Ure so minevale vedno hitreje, podobno kot so se vedno hitreje premikali roboti na poljih. NapoÄila je naÅ”a druga tekma FTC kariere (zaporedna Å”tevilka 38), na kateri smo nastopili ponovno na modri strani, vendar tokrat z ekipo Botsā Brain (#19081). Nekoliko slabÅ”a koordinacija in smola sta nam prinesli zgolj 41 toÄk, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Utrujeni smo se vrnili na naÅ”e mesto in poÄasi upali na prihod hrane, ki nas je kljub obupnem okusu uspela napolniti za nekaj Äasa.
Tekom preizkuÅ”anja robota smo spoznali nekaj Älanov iz ekipe Decebal Tech. Njihov programer Matej je naÅ”i kodirni posadki pokazal nekaj zlata vrednih virov, in sicer Road Runner ter program za umetno inteligenco. Prvi je namenjen olajÅ”anju dela programerjem, ki želijo doseÄi da se robot giblje po zahtevnejÅ”i krivulji. Drugi pa omogoÄi enostavnejÅ”e prepoznavanje slike, kar je osrednji del avtonomne faze igre, saj nam postavitev na pravilnem delu polja (v odvisnosti od slike na stožcu) prinese dodatne toÄke. Skupaj z viri smo izvedeli tudi informacijo, da veÄina programerjev na dogodku ne āizumlja tople vodeā, saj je tekmovanje na stopnji Romunije tako razvito, da je velika veÄina programskih reÅ”itev dostopnih kar na spletu. Po programerskem razsvetljenju smo spoznali Å”e kolege omenjene ekipe, in sicer ekipo DarkEnergy(#19106), ki jo sestavljajo dijaki in dijakinje iste Å”ole, vendar nižjih letnikov.
Prosti Äas najhitreje mine, tako je tudi kmalu do nas pristopil prostovoljec Liviu, ki je kasneje postal naÅ” prijatelj, in nas opozoril, da je potrebno iti v vrsto za naslednjo igro (zaporedna Å”tevilka 53). Å e vedno s plavim krogom pripetim na stran naÅ”ega robota smo se ob strani kolegov iz ekipe November Eleven (#21073) podali v nov dvoboj. Tokrat se nam je zgodil hujÅ”i spodrsljal, robota nismo mogli upravljati. Zaradi senzorja, ki se ni sprožil, je bil vozniku onemogoÄen dostop do robota. Potreben je bil le udarec po glavi, vendar je dotikanje robota med igro strogo prepovedano. MuÄni 2 minuti sta se vlekli, žal pa nismo mogli nikakor pomagati naÅ”im kolegom. Z le 42 toÄkami smo segli v roke istoobarvanih ter prav tako rdeÄih in s sloganom āgracious professionalismā na mislih odkorakali nazaj do ÄakajoÄih. Malo bi bilo reÄi, da sta programerja imela kar nekaj dela. Na sreÄo je bila težava hitro odpravljena, kar smo tudi skrbno preizkuÅ”ali na polju.
Tekom hektiÄnega dneva smo prejeli obisk s strani romunske razliÄice ekipi priljubljenega profesorja ā Christiana! S pozitivno energijo in nekoliko poenostavljeno angleÅ”Äino nas je pozdravil in se nam zahvalil, da smo priÅ”li. Žal je kot eden izmed osrednjih organizatorjev in sodnikov bil zelo zaseden in ni mogel ostati na daljÅ”em obisku, vendar smo pa bili veseli da je priÅ”el mimo. Zdaj pa nazaj na delo!
Vse hitreje se je bližala zadnja igra drugega dneva tekmovanja FTC. Igra, ki je zabeležena z zaporedno Å”tevilko 70, je bila zadnji izziv pred zasluženim poÄitkom. Z zamenjavo modrega kroga za rdeÄi kvadrat smo stopili ob stran Älanov ekipe HYPERCUBE (#20925). S solidno strategijo in umirjenim pristopom smo prisluhnili glasnim (zelo glasnim) piskom siren in hrupu ljudstva. Avtonomni del programa se je pravilno izvedel. Vozniki so po 30-ih sekundah pograbili igralne ploÅ”Äke in usmerili pogled na zmago. Željeni manevri in skromno Å”tevilo zloženih stožcev je barvalo zaÄetek igre v umetnino. Ob natikanju petega stožca na oddaljeno palico, ki nam je ovirala pogled, se je zgodila usodna napaka ā stožec je padel v robota. Ker igra prepoveduje noÅ”enje veÄ kot enega stožca istoÄasno, samo bili prisiljeni odstraniti stožec iz notranjosti robota, pri Äemer nam niso uspeli pravoÄasno pomagati kolegi. Preostanek igre smo se poskuÅ”ali otresti svojih napak, vendar zaman, saj nas je prehitel konÄni pisk. Sodnikov nasmeh in spoÅ”tovanje sta nam bila znak, da je potrebno glavo nositi pokonci. Konec napornega dneva je napoÄil, vendar tokrat smo se odloÄili oditi pred deseto veÄerno uro nazaj v hotel.
Po krajÅ”em obisku soban smo se odpravili v težko priÄakovani nakupovalni center ā Afi Cotroceni. Do tja nas je pripeljala potka skozi park in preÄkanje romunske upodobitve CelovÅ”ke ceste. Modra krogla in poveÄano Å”tevilo ljudi sta nam dala vedeti da nismo daleÄ od naÅ”ega cilja. Sestradani smo se prvo pognali v lov na hrano, no, natanÄneje restavracije. Tik po odkritju drsaliÅ”Äa, zip line-a in veÄjega Å”tevilka restavracij na istem mestu smo naÅ”li napravo, ki s pomoÄjo robotske roke ustvari sladkorno peno v obliki srca na palici. Po daljÅ”em odloÄanju med ponudniki resnejÅ”ega obroka smo se odloÄili za NoodlePack, razen ljubitelji kokoÅ”jega mesa, ki so pristali v Äakalni vrsti za KFC.
VeÄerji je sledil sprehod skozi zgradbo in daljÅ”i obisk knjigarne z družabnimi igrami ter platami. Ogled smo konÄali z obiskom trgovine, kjer smo si privoÅ”Äili vsak nekaj dobrot v zameno za nekaj kraljev živali. Pot nazaj je bila obdana s smehom, spotikanjem in interpretacijo moderne umetnosti. Kmalu smo bili nazaj v hotelu, vendar daleÄ od mest za sanjarjenje.
Do prihodnjiÄ,
ajaje